Krizno omejevanje ljudske iniciative

Vlada je pred dnevi v Državni zbor vložila predlog novele Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) pod referenčno številko EPA: 1098 – VIII. Predlog zakona ureja postopek odločanja Državnega zbora v primeru, ko referenduma ni dopustno razpisati. Referendum namreč zaustavi izvajanje zakonodaje, kar lahko v redkih primerih pripelje do nepotrebne škode ali celo izgube življenj. Ustava RS opredeljuje, da referenduma ni dopustno razpisati:

  • o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
  • o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
  • o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Nova ureditev predvideva, da bi Državni zbor 14 dni po vložitvi referendumske pobude lahko sprejel ugotovitveni sklep o nedopustnosti referenduma. Predlagatelj referenduma bi nato imel možnost, da v petnajstih dneh poda zahtevo za ustavno presojo. Rok za odločitev Ustavnega sodišča ostaja nespremenjen: 30 dni. Zbiranje podpisov za izvedbo referenduma bo do odločitve ustavnih sodnikov ustavljeno. Nadaljevalo bi se lahko, če bi se sklep DZ izkazal za neskladnega z Ustavo RS.

Sedanja ureditev zakonodajnega referenduma

Predlagana ureditev zakonodajnega referenduma

Sprejemanje zakonskih sprememb

Spremembe na področju referenduma in ljudskih iniciativ je Ministrstvo za javno upravo načrtovalo že nekaj časa. Rešitev iz tokratnega zakona je bila že del predloga obsežnejše novele, ki je bila konec leta 2015 posredovana Državnemu zboru. Predlog ni dobil zahtevane dvotretjinske podpore navzočih poslancev, zato ni bil sprejet. Vlada RS je konec leta 2019 ponovno obudila poskus sprejetja popravkov in novelo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi ponovno vložila v javno razpravo.

Razmere so očitno prehitele počasen tempo sprejemanja zakonodaje. Vlada RS je zapisala, da bi glede na spremembo ustave in odločbo ustavnega sodišča U-I-191/17 morali sprejeti celovitejšo novelo ZRLI,  a je glede na okoliščine (epidemija virusa COVID-19) potrebno nemudoma sprejeti to novelo. Omejevanje referendumske pravice naj bi bilo nujno za učinkovite in hitre zakonodajne postopke. Sprejetje novele naj bi omogočilo takojšnje ukrepanje v primerih, ko gre za odpravo posledice naravnih nesreč (in zagotavljanje varnosti državljanov in obrambe države). Vlada RS ob tem obljublja, da bo v najkrajšem času predlagala celovitejšo novelo, ki bo odpravila vse preostale neskladnosti.

Ocena ukrepov

Celovitost
10%
Demokratičnost sprejemanja ukrepov
70%
Nadzor politične moči
10%
Učinkovitost
15%

Ocenjujemo, da je trenutni predlog novele nekakšna gasilska akcija. Celovitejša sprememba zakonodaje se pripravlja že dlje časa, saj moramo Zakon o referendumu in ljudski iniciativi uskladiti s spremenjenim 90. členom ustave. Temeljne značilnosti nove ustavne ureditve so:

  1. zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma lahko vložijo samo volivci,
  2. iz referendumskega odločanja so izvzete izrecno določene vrste zakonov,
  3. referendum ostaja naknadni, vendar se na njem glasuje o zavrnitvi in ne o potrditvi zakona,
  4. za njegovo zavrnitev je predpisan kvorum.

Predlagana novela ZRLI ureja zgolj točko 2. Ocenjujemo, da bi novela morala vključevati tudi preostale rešitve, ki so bile zanemarjene na račun hitrega “kriznega” odziva.

Relativno dolgotrajni postopek sprejemanja in kar dve javni razpravi o rešitvah dajeta predlaganim ukrepom precejšnjo mero politične legitimnosti. Predlog novele Zakona o referendumu in ljudski iniciativi je vložen po nujnem postopku, kar bo precej zmanjšalo demokratično razpravo v Državnem zboru. Ocena demokratičnosti sprejemanja novele ZRLI je zato nižja.

Nova pravila breme pritožbenega postopka skoraj v celoti naložijo zainteresirani javnosti. Običajno birokratska plat pritožbenih postopkov zahteva veliko časa in tudi pravne pomoči, ki pa si je mnogi, zlasti ranljivejše skupine prebivalstva, ne morejo privoščiti. Ukrep zato dodatno zmanjšuje referendumsko pravico in nadzor ljudstva nad svojo oblastjo. Problematične so tudi relativno odprte kategorije dopustne prepovedi referenduma, ki vsakokratni oblasti omogočajo fleksibilno interpretacijo tega, kateri zakoni so lahko del referendumske ureditve, kateri pa ne. Iz referendumske presoje bodo izvzete tudi mednarodne pogodbe, kar je lahko paradoksalno celo protiustaven ukrep. Ukrep si zato zasluži nizko oceno nadzora politične moči.

Poglejmo še obljubo večje učinkovitosti sprejemanja zakonov v kriznih časih. Vedno namreč obstaja tveganje politizacije sprejemanja zakonov, zlasti ko je odzivnost med pomembnejšimi merili ocenjevanja učinkovitosti Vlade. A v trenutni krizi se zaenkrat nobena od (opozicijskih) političnih strank ni odločila za strategijo razpisovanja referendumov. Poleg tega Državni zbor že ima vzvode za zaustavitev opisanih političnih preigravanj. Obstoječi Zakon o referendumu in ljudski iniciativi mu omogoča, da že v začetni fazi prekine vse referendumske aktivnosti. Hkrati je potrebno poudariti, da glavni zastoji običajno ne nastanejo v fazi sprejemanja, ampak načrtovanja ali implementacije zakonodaje. Sprememba zakonodaje v ničemer ne bo prispevala k razvozlavanju teh, bistveno bolj zapletenih, gordijskih vozlov. Zato novela ZRLI verjetno ne bo bistveno doprinesela k hitrosti ali učinkovitosti sprejemanja zakonodaje.

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

sl_SISlovenian