Prvi mesec koronavirusa: nekaj ugotovitev

Katastrofične napovedi eksponentne rasti koronavirusa so drastično zgrešile, število obolelih je namreč ostalo relativno nizko. Podrobnejši pregled razvoja bolezni opozarja, da bi potrebovali bolj usmerjene krizne ukrepe.

Koronavirus bo nekoč prekužil celotno populacijo, zato ne more eksponentno rasti v nedogled. Ko prekuženost populacije doseže zgornjo mejo, se stopnja naraščanja upočasni in eksponentna rast preide v logistično. Številni strokovnjaki zato opazujejo t.i. koeficient rasti, ki označuje ta prehod. Gre za razmerje med številom novih okužb in številom okužb v predhodnem dnevu. Od prvega primera koronavirusa smo zgolj 15-krat zabeležili dnevno eksponentno rast.

Širjenje bolezni je na prvi pogled pod nadzorom, a hudič se skriva v podrobnostih. V zadnjem času precejšen delež dnevnega prirasta okužb predstavljajo starejši v domovih za ostarele. Gre za eno najbolj rizičnih populacij, ki bi morala biti deležna posebne obravnave. A uradni podatki ne beležijo okužb po domovih za ostarele ločeno, zato ni mogoče z gotovostjo trditi, da prav ti primeri poganjajo zadnje trende eksponentne rasti. Tamkajšnji zaposleni sicer opozarjajo na nevzdržne razmere. Podobno trdijo tudi medijska poročila, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so v začetku aprila okoli 16 odstotkov vseh aktivnih primerov predstavljali starostniki v domovih za ostarele. 

Izjemno zaskrbljujoče bi bilo, če bi rast koronavirusa postala eksponentna izključno v domovih za ostarele, medtem ko bi se v preostali družbi ustalila pri logistični rasti. Žal vlada trenutno večino pozornosti namenja nakupu zaščitne opreme in organizaciji rednih policijskih kontrol za preostanek prebivalstva. Domovi za ostarele naj bi medtem preprosto pripravili tri izolacijske cone in sami organizirali zdravljenje bolnih. Podobno napako so sicer naredili na Japonskem, kjer so pred tedni v karanteni zadrževali potnike iz ladje Diamond Princess. Ker oblasti niso želele izolirati zgolj okuženih potnikov in evakuirati preostanka ladje, je število okužb poskočilo iz 10 na več kot 700. V domovih za ostarele zaradi neprimerne izolacije tvegamo eksponentno širjenje okužb v zelo rizični skupnosti, zaradi česar bi lahko umrlo večje število ljudi.

Prvi mesec izkušnje s koronavirusom nas je naučil nekaj pomembnih lekcij. Prvič, pri naslednji krizni situaciji vsekakor potrebujemo ustreznejšo diferenciacijo podatkov. Bolje razdelani podatki bi lahko zagotovili zgodnejše opozorilo najbolj problematičnega širitve virusa. Problem je predvsem tavanje v temi glede splošnega stanja v državi, ki bi ga lahko sicer določili z metodami naključnega testiranja reprezentativnih vzorcev. Seveda si moramo dostop do kakovostnih podatkov izboriti, ker monopol nad njimi v kriznih razmerah predstavlja ključen vzvod politične moči, ki ga vlada ne bo prostovoljno poklonila širši javnosti. Drugič, sprejeti moramo delujoče ukrepe, ki so osnovani na čim boljšem razumevanju situacije (predpogoj je seveda dosledno upoštevanje prve lekcije). Dober načrt izvedbe izolacije starostnikov v domovih za ostarele bi v tem hipu lahko rešil mnogo življenj. Tretjič, krizno upravljanje ni prostor osebne promocije. Smoter dobre krizne politike ne bi smeli biti selfiji, ampak v prvi vrsti reševanje življenj s premišljenimi ukrepi, ki jih ne moremo naložiti na priljubljena socialna omrežja.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

en_GBEnglish
sl_SISlovenian en_GBEnglish