Pripravili smo DIIP za gradnji prizidka Zdravstvenega doma Litija. Pripravili smo inflacijska tveganja na področju gradbenih storitev ter podali priporočila za optimalnejše načrtovanje investicije.

Poslovnemu partnerju smo uspešno pomagali pri uvrstitvi med uradne partnerje pomembne iniciative iz podroičja trajnostne, k človeku usmerjene gradnje ter prostorskega urejanja – New European Bauhaus.

V sodelovanju s poslovnim partnerjem smo izvedli poglobljeno analizo turističnih tokov iz večje Evropske države v Slovenijo. Empirična analiza je pokazala zanimive trende v času Covid-19 in naročniku raziskave omogočila prilagoditev ponudbe spremenjenim preferencam turistov ter spremenjenim turističnim tokovom.

V sodelovanju z večjim podjetjem za tržne raziskave smo izvedli raziskavo o vplivih Covid-19 v sektorju bio-ekonomije v več državah EU. Identificirali smo najnovejše trende v sektorju bioekonomije, ki postaja vse pomembnejši segment ekonomije EU.

Cilj Analize je bil pridobiti pregled stanja na trgu z gradbenimi proizvodi, z njo pa se jeugotavljala razvitost trga z gradbenimi proizvodi, ki imajo pridobljene okoljske deklaracije tipa I ali tipa III. Osnova za analizo je bil pregled različnih gradbenih proizvodov in poglobljeni intervjuju z deležniki na trgu gradbenih proizvodov.

V analizi ugotavljamo, da je med pregledanimi gradbenimi proizvodi trenutno dobrih 4% takšnih, ki imajo okoljske oznake tipa I oz. tipa III. Med pregledom proizvodov smo našli nekoliko več drugih okoljskih oznak, ki preverjajo nizko vsebnost hlapljivih organskih spojin (VOC) ter trajnostno gospodarjenje z lesom. Večina pregledanih proizvodovz okoljskimi oznakami prihaja iz asortimentovvečjih mednarodnih korporacij in se tržijo na trgih, kjer so okoljske oznake postale tržna obveza. Pri intervjujih smo ugotovili, da uvedba zelenega javnega naročanja zaradi specifičnih kriterijev trajnostne gradnje ni vplivala na porast prodaje proizvodov z okoljskimi oznakami. Povpraševanje po gradbenih proizvodih diktira njihova cena, na katero vplivajo tudi dodatni stroški okoljskega označevanja. Nekatera podjetja zato okoljskih oznak ne vpeljujejo pri vseh svojih proizvodih oz. nimajo interesa vpeljatisistema okoljskega označevanja, tudi če bi njihovi proizvodilahko dosegli zastavljene kriterije. Pri izvedbi analize smo zaznali tudi inovativne poslovne prakse na področju ponovne uporabe gradbenega materiala in uvajanja novih tehnologij.

V sklepnih ugotovitvah smo pripravili več različnih priporočil za spodbujanje prodaje proizvodovz okoljskimi oznakami ter izpostavljamo prednosti in slabosti različnih rešitev.

Celotna analiza (klik)

Manjši arhitekturni biro je želel primerjano analizo nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v več različnih slovenskih občinah. NUSZ trenutno nadomešča obdavčitev premoženja (t.i. nepremičninski davek) in se razlikuje od občine do občine. Z interaktivnim stroškovnikom smo arhitekturnemu biroju bistveno olajšali oceno dolgoročnih stroškov za več različnih stanovanjskih in poslovnih objektov.

Za naročnika smo izvedli hiter pregled pogodb med Ministrstvom za delo in različnimi zasebnimi organizacijami. S pomočjo naše analize je naročnik hitro ugotovil katere zasebne organizacije načrtujejo dobre socialne programe, ki v času Covid-19 krize ljudem prinašajo največ možnih koristi. S pomočjo ugotovitev Inštituta za raziskovanje in analizo politik je naročnik identificiral problematične točke in opozoril na možne zlorabe javnih sredstev.

Naročnik je želel analizirati večjo podatkovno bazo, ki je bila prosto dostopen na svetovnem spletu, a ni bil na voljo v ustrezni strojno berljivi obliki. Skupaj z zunanjimi strokovnjaki smo uspeli podatke pretvoriti v strojno berljivo obliko in jih nato navzkrižno preveriti v ostalih javno dostopnih bazah. Naročniku smo na podlagi podatkov pripravili tudi krajši povzetek ugotovitev. S pomočjo našega povzetka lahko naročnik bistveno lažje določi nadaljnje odločitve in ključne strateške korake.

Na pristojno ministrstvo smo naslovili pobudo za optimalnejšo organizacijo javnega potniškega prometa. Pregladali smo doslednejšo integracijo, ki bi morala vključevati tudi nov sistem oštevilčenja ter shematizacije različnih sredstev javnega prevoza (vlak, avtobus). V pobudi smo zapisali, da bi moral integriran javni potniški promet končnemu uporabniku nuditi tudi informacije o možnih prestopih med različnimi prevoznimi sredstvi oz. prevozniki na ključnih vozliščih.

Pobudo na ministrstvu še proučujejo.